Česar ne merimo, ne moremo nadzorovati. To enako velja za učinkovitost izrabe opreme oz. strojev in naprav, OEE (angl. Overall  Equipment Efficiency). OEE je razvil Seiichi Nakajima leta 1960 z namenom, da bi ovrednotil kako učinkovito uporabljajo opremo v proizvodnji. Če tega parametra ne merimo, smo pogosto prepričani, da je z našim procesom/izrabo opreme vse vredu, sploh če količinsko s kosi zadostimo zahtevam trga. OEE nam pomaga jasno identificirati  ključne izgube procesa ter nas v nadaljevanju usmeri v odstranjevanje vzrokov za slabo izrabo opreme. S tem nam pomaga povečati proizvodnjo z obstoječo opremo in povečati produktivnost. OEE nam omogoča, da se nenehno izboljšujemo saj:

  • OEE nam pomaga jasno identificirati  ključne izgube procesa ter nas v nadaljevanju usmeri v odstranjevanje vzrokov za slabo izrabo opreme.
  • S tem nam pomaga povečati proizvodnjo z obstoječo opremo in povečati produktivnost.
  • OEE nam pokaže priložnosti za izboljšave.
  • Česar ne merimo ne moremo obvladovati (izboljšati).

Primer 1: Če smo v proizvodnji nizko prilagodljivi (spodobni smo izdelovati le velike serije), trg pa zahteva visoko odzivnost (veliko različnih izdelkov malih serij v kratkem času), potem nam npr. veliko število (dolgo časa trajajočih) menjav v proizvodnji povzroči, da nam OEE upade, saj tekom menjave oprema ni v uporabi (glej izgube zgoraj). Posledično pade produktivnost, povečajo pa se izgube, v praksi pa zato dodatno uvajamo delo v dodatnih izmenah. OEE se tako ne izboljša, stroški poslovanja pa narastejo.

OEE izračunamo tako, da v našem procesu izmerimo tri parametre (slika 1): RAZPOLOŽLJIVOST ČASA, DOSEGANJA KAPACITET STROJEV/NAPRAV  in STOPNJO KAKOVOSTI.

Slika 1: Primer izračuna OEE

Ponavadi  imamo v takšnih primerih (OEE=56%) v praksi težave, ker  npr. v  eni izmeni ne naredimo dovolj kosov, zato pogosto kot rešitev uvajamo nove stroje, gremo v nove investicije za opremo  ali podaljšamo čas proizvajanja, npr. uvedemo 2. ali 3. izmeno ipd. Ampak v tem primeru proces ne postanebolj vitek, produktivnost ne naraste, OEE se ne spremeni, oprema ni bolj izkoriščena. Kvečjemu imamo potem še več opreme, ki je enako slabo izkoriščena.  Edina rešitev za povečanje OEE je izključno izboljšanje procesa (izločanje vseh vrst izgub, slika 1 zgoraj).

Ko enkrat posnamemo stanje in izračunamo OEE (%), je praviloma čas za razvoj ukrepov za povečanje OEE.  Z ostalimi orodji vitke proizvodnje (npr. SMED, TPM, 8W, ipd.) sistematično pristopimo k zmanjševanju izgub v izbranem procesu.

OEE v praksi želimo čimvečji in sicer vsaj nad 0,85 (=85%), praviloma  OEE najprej merimo na ozkih grlih v procesu in sicer časovno gledano na izmeno. Ponavadi  se v procesih z manjšim OEE (pod 85%) izkažejo za največjo težavo/izgubo dolgotrajne menjave, kar lahko rešimo z uporabo orodja vitke proizvodnje SMED = hitre menjave v manj kot 10min (angl. Single Minute Exchange of Dies).

OEE lahko merimo tudi on-line v realnem času in ne le na izmeno, dan, teden, mesec.

Slika 2: Primer izpisa iz Datalyzer-ja

Prednosti takšnega on-line merjenja v realnem času/zajemanja podatkov o OEE so:

  • On-line (takojšnji) prikaz OEE v %;
  • OEE se izračunava avtomatsko, izris grafov je sproten;
  • lokacija prikaza (display za prikaz OEE) je lahko drugje, kot je stroj;
  • parametre za izračun OEE lahko prilagajamo;
  • analiza odstopanj OEE po izbranem parametru (izmeni, operaterju, stroju, ipd.);
  • v primeru upadanja OEE imamo možnost za avtomatsko on-line (v realnem času) alarmiranje direktno na odgovorni oddelek/ osebo;
  • hitro ukrepanje in reševanje težav;
  • možnost povezovanja obstoječimi podatkovnimi bazami Oracle, MS SQL.

Program DATALYZER s širokim naborom možnosti zajemanja podatkov in analiz o procesu je na voljo tudi v slovenskem jeziku )več o tem na https://www.3zen.si/datalyzer/).